Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Pred Jurjevim

Ne bo odveč, če povemo, da je bilo jurjevanje  pred pričetkom druge svetovne vojne vsako leto namenjeno brežiški gospodi. Iz Brežic in tudi iz drugih krajev so se pripeljali s kočijami na kapelski plac. Tu jih je pričakala »pleh muzika« in jim igrala vse do prireditvenega prostora, v gozdu  na Ravnah. Jim igrala za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur. Po  drugi svetovni vojni  se tovrstna srečanja več niso ponovila.

Katerega leta natančno so začeli organizirati jurjevanje člani gasilskega društva Kapele, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne.

Organizator  jurjevanja je bilo Gasilsko društvo, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«, vse do leta 1975.

Le še dva dni do Jurjevega v Kapelah, na Ravnah pri Lovskem domu.

Kdo ve kaj je vzpodbudilo kapelske fante pred tistimi davnimi leti – šmarnice, zelena trava s »federčki«, mehek mah, želja po druženju, da so zavihali rokave in pripravili jurjevo po kapelsko. V Kapelah se niso fantje nikoli oblačili v »zelenega Jurija«. Zeleni Jurij je bil naravni mešani gozd na Ravnah, ki je bil bogat z dišečimi šmarnicami in mehkim mahom kot to vedo povedati  prebivalci Kapel.  Jurjevanje  so pripravljali  in ga ohranjali vsaj četrt stoletja, vse do leta 1975.

Vse manj je Kapelcev, ki se še spominjajo tistih lepih jurjevanj. In da ne bo povsem  pozabljeno  se  je Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele  pred petimi  leti  odločila izvesti rekonstrukcijo jurjevanja kot pozdrav pomladi in spomin na lepe davne čase, čase druženja, veselja, smeha, petja, vsega tistega, ki je danes pozabljeno.

Po skoraj dveh mesecih izolacije bi si želeli takšnega druženja. Se strinjate?

.

Bliža se praznik Sv. Jurija

Bliža se 24. april, ko goduje krščanski svetnik Sveti Jurij, poznan po legendi, da ubija kače in zmaje. Kdo je bil svetnik Jurij ?

Sveti Jurijrimski vojakmučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.

Sv. Jurij

Sveti Jurij je bil krščanski vojak – vitez iz Kapadokije. Redkokaterega svetnika opisuje toliko legend kot ravno svetega Jurija. Krščanska legenda o njem temelji na poganskem izročilu o prihodu pomladi v deželo. Najbolj znana pa je tista, ki je zapisana v srednjeveški knjigi Legenda aurea, ki jo je napisal Jacobus de Voragine.

Kot svetník in mučenec je postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zavetnika mnogih naselij; pri nas recimo LjubljanePirana in Ptuja. Celo Dardanele so se nekoč imenovale Morska ožina svetega Jurija. Samo v Angliji so temu mučencu posvetili več kot 160 cerkva.

Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu. Njegov god 23. aprila pomeni vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Na freskaih in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga.

Sveti Jurij je v naših krajih pomembno  pomladno božanstvo, naznanja začetek pomladi, ko se drevesa odenejo v zelena oblačila, jesenski in zimski posevki, »ozimna« po kapelsko, pridobivajo temno zeleno barvo in se podajo v rast, travniki so polni regratovih cvetov, jurjevšc, spominčic, vijolic .

Tudi letos ni drugače, vse je zeleno, vse dehteče, vse cvetoče. 

Dan žena v Kapelah

Ob dnevu žena v Kapelah, 8.marca 2020

Tokrat so vodilno nit ob obeležitvi dneva žena v Kapelah prevzeli mladi, a resda pod mentorstvom članov Kulturnega društva v sekciji Za ohranitev dediščine.

na povezavi FOTOGALERIJA pa si lahko ogledate še fotografske vtise

Naših prvih 5 let

Tako majhna kapelska fara pa toliko društev in še sekcij. Najmlajša med njimi, Sekcija za ohranitev kulturne dediščine, ki skrbi za ohranitev starih šeg in načina življenja na vasi v pesmi, besedi, sliki in igranih filmih, letos praznuje 5 let delovanja, zato spoštovani gosti, Kapelke in Kapelci ter vsi prisotni tukaj v tej dvorani, dober večer in dobrodošli. Začetki segajo v leto 2011, ko se je nekdanje Društvo za razvoj podeželja na martinovo potepalo po Kozjanskem. Padla je ideja, da bi lahko Jožica Penič, ki je kasneje postala režiserka vseh kapelskih filmov, napisala kakšen scenarij o svatbi nekoč. Tako so kaj kmalu začeli razmišljati še ostali izletniki, kako bi ohranili spomin na stare šege, prehranjevalne navade, načine oblačenja, opremo prostorov kmečkih hiš in kako bi poskrbeli za živo dediščino moralnih norm in vrednot, medsebojnih odnosov, značilno domačo govorico pa kako vse to iz te dediščine prenesti na mlade rodove. Izbrali so učinkovit način – filmski zapis. Ideja je padla, začeli so se prvi sestanki, Peničeva je začela pisati scenarij, zbirali smo pisno in fotografsko gradivo, pričelo se je brskanje po starih omarah in iskanje primernih oblačil in posode ter še in še. Bilo je potrebno dodeliti vloge, poiskati primerne lokacije in objekte za snemanje, dobiti snemalca. Ob tem se je porajalo ogromno vprašanj, dvomov in negotovosti. Zagriznili smo v to jabolko, med snemanjem marsikdaj tudi kislo, a ob koncu vsakega dejanja in prizora sočno in sladko. Leta 2013 se je rodil prvi kapelski film Tak ti je tu blu, 180 minut trajajoč film o življenju, ljubezni in svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni. Popolnoma in izključno ljubiteljsko se je 90 krajanov Kapel iz štirih starostnih generacij postavilo v vloge režiserja, scenarista, snemalca, montažerja, etnologa in filmskega igralca. V ustvarjanje filma je bilo vloženih 13.500 ur prostovoljnega dela in nekaj tisoč evrov sredstev iz lastnih žepov igralcev ter prevoženih nekaj tisoč kilometrov. Motivacija za nastajanje novih filmov je ostajala, želja po druženju prav tako. In avgusta 2015 se je pričelo snemanje drugega filma – Od pera do vajkoža, ki smo si ga premierno ogledali leta 2016. 35-minutni narečni igrani etnografski film je postavljen v čas okoli leta 1960 in prikazuje zimsko kmečko opravilo (čehanje perja). 104-minutni celovečerni igrani narečni film Tak ti je tu blu na kmetih je tretji v nizu kapelskih filmov in je rekonstrukcija življenja na kmetih in kmečkih opravil okrog leta 1960, s poudarkom na načinu pridelave, spravila in uporabe koruze v tistem času. Posnet je bil v času od januarja do decembra 2016 v Kapelah in premierno predvajan novembra 2017. Priprave in snemanja filmov so odpirala vrata podeželskih domov, prebivalce združevala, spodbujala in navduševala, ljudje so spregovorili s skoraj pozabljenimi spomini in izročili, obudila se je složnost med njimi in se skozi filmsko delo dodatno utrjevala. S posnetimi filmi kot rezultati ljubiteljskega dela smo ustvarjalci znatno prispevali k ohranjanju kulturne dediščine, promociji Kapel in občine Brežice. Naši rezultati krepijo in popularizirajo etnološko védenje in prispevajo k osredotočenju ljudi na pomenu snovne in nesnovne dediščine. Za vse »filmarje«, kot si sami radi rečemo, je največje zadovoljstvo, ko je delo uspešno opravljeno, kar dokazujete me drugim tudi vi, gledalci naših filmov, ko se ob ogledu teh nasmejite in starejša generacija prikimate, da je res bilo tako, marsikdo pa na ta način še podoživlja tiste stare dobre čase, ko le ni bilo vse črno-belo. Da smo na pravi poti, je opazilo tudi Slovensko etnološko društvo, ki je 11. novembra 2017 filmsko sekcijo Kulturnega društva Kapele nagradilo z Murkovo listino za videodokumentacijo snovnega in nesnovnega izročila posavskih krajev. In to si štejemo še posebej v čast.

FILM: nova klapa Žetev v Kapelah

Člani KD Kapele, sekcije za ohranitev dediščine, oz. tudi filmske sekcijo nadaljujejo z začetim obsežnim projektom etnografskega igranega filma po scenariju Jožice Penič. Za ekipo je tako že deveta klapa novega nastajajočega filma, ki bo v filmske anale zapisal zgodbo življenja na podeželju okoli leta 1960. V tem smislu so v sklopu filma že ekranizirali košnjo trave in spravilo sena, no tokrat je nekaj vtisov iz snemanja klape Žetev. Ob tem so pokazali izjemno veliko dobre volje in inovativnosti, poudariti je potrebno da tako obsežen filmski projekt nastaja praktično brez finančnih sredstev, ki se običajno vrte v filmski industriji. Prav zato je tak dosežek kapelskih filmarjev še toliko bolj dragocen. Razen kapelske igralske in scenske zasedbe pri vseh snemanjih sodelujejo tudi člani Fotokluba Brežice z obsežnim obfilmskim foto spremljanjem  dogajanj. Delo še ni končano, do konca snemanja jih čeka še nekaj filmskih etap. Sledi postprodukcija v jesenskih in zimskih mesecih.