Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele šteje 47 članov in deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, ustvarjanja, posredovanja kulturnih vrednot ter ljubiteljskega kulturnega dela, zlasti na področju ohranjanja dediščine.
V program dela za leto 2015 si je zadala nalogo, da znova oživi
JURJEVANJE NA RAVNAH,
ki bo 25. APRILA 2015 od 14:00 dalje
v lovskem domu Lovske družine Kapele
z vsemi šegami in običaji, ki so se dogajali na tej prireditvi nekoč.
ZGODOVINA JURJEVANJA V KAPELAH
Ker ni na voljo pisnih virov, smo v razgovorih s starejšimi krajani izvedeli nekaj utrinkov o zgodovini Jurjevega kot ga poimenujemo v Kapelah.
Jurjevanje v Kapelah je bilo pred pričetkom druge svetovne vojne vsako leto namenjeno brežiški gospodi. Iz Brežic in tudi iz drugih krajev so se pripeljali s kočijami na kapelski plac. Tu jih je pričakala »pleh muzika« in jim igrala vse do prireditvenega prostora, gozda na Ravnah, in jim igrala za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur. Po drugi svetovni vojni se tovrstna srečanja več niso ponovila.
Katerega leta natančno so začeli organizirati jurjevanje člani gasilskega društva, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne.
Organizator jurjevanja je bilo Gasilsko društvo, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«.
Jurjevanje je bilo 24. aprila, na dan sv. Jurija ali natančneje prvo nedeljo po prazniku sv. Jurija. Desetletja je bila to edina prireditev v Kapelah, znana daleč naokoli, tudi na Hrvaškem.
Zadnje jurjevo v organizaciji Gasilskega društva Kapele je bilo leta 1975, 9. maja 1999 pa ga je prikazal Pihalni orkester Kapele kot izvedbeni projekt v Phare programu.
KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE?
Član Gasilskega društva, ki je imel najlepšo pisavo, je bil zadolžen, da je napisal z barvnimi svinčniki 20 plakatov. To nalogo je imel Franc Urek, po domače Vučajnkov Francek, poznan po svoji lepi pisavi in smislu za oblikovanje. S kolesom ali peš jih je razvozil po vaseh in jih nabil po vaških središčih – na lipe ali vodnjake.
Pomembno vlogo so imela tudi nedeljska ustna oznanila. Ko so ljudje prišli iz cerkve, jih je na kapelskem placu počakal oglaševalec, ki je tudi sicer prebiral razna aktualna obvestila – o prodaji nepremičnin, občinske odloke in jih tudi seznanjal o dogodkih v kraju, med drugim tudi o jurjevanju.
Dan ali dva pred prireditvijo so otroci od hiše do hiše pobirali v pletenih košarah jajca in svinjsko mast. Vse zbrano so prinesli v najbližjo hišo prireditve, to je k Balunovim na Ravne, kot se po domače reče Hotkovi domačiji. K tej hiši so prinesli tudi razne pripomočke, ki so jih potrebovali na sam dan prireditve (posodo za cvrtje, pribor, drva in podobno). Potrebno je poudariti, da so te pripomočke zbirali po hišah, ker jih je primanjkovalo in je bil vsak kos posode izredno dragocen.
Pri Balunovih so tudi zaklali 100 kg težkega prašiča, ga razkosali in pripravili pečenke za peko v njihovi krušni peči.
Moški so bili zadolženi za pripravo prireditvenega prostora.
Z lesenimi grabljami so pograbili listje in postavili omizje. Mize in klopi so bile ročno delo, izdelane iz lesenih »stolic«, na katere so položili smrekove »fosne«. Moralo je biti izredno močno, saj so razigrani obiskovalci na njih plesali in se s »stolicami« tudi tepli.
Zgradili so tudi »rest« .To je bil prostor, spleten iz šibja in obložen z zelenimi vejami,visok okoli 2 m in širok 1,5 m x 1,5 m. Vhod je bil v velikosti enokrilnih vrat. Vanj so postavili še manjšo klop.
Pripravili so še prostor za licitacijo, prostor za »pleh muziko« in prostor za blagajno, kjer so pobirali prostovoljne prispevke.
Prireditveni prostor so ogradili z zelenimi vejami.
Ko je bilo vse pripravljeno, je bila že trdna noč, noge šibke, grlo suho in pijača pri Balunovih jih je potegnila v prijetno druženje, s pesmijo pa so skoraj pričakali prireditveni dan.
JURJEVO V KAPELAH SKOZI ČETRT STOLETJA
- aprila goduje krščanski svetnik sveti Jurij, poznan po legendi, da ubija kače ali zmaje. Sveti Jurij je pomembno pomladno božanstvo, naznanja začetek pomladi, ko se drevesa odenejo v zelena oblačila, jesenski in zimski posevki, »ozimna« po kapelsko, pridobivajo temno zeleno barvo in se podajo v rast, travniki so polni regratovih cvetov, jurjevšc, spominčic, v gozdovih zacvetijo dišeče šmarnice. Živina je pokusila mlado travo, ki je pridobila »federčke« in rešila gospodarje pred pomanjkanjem suhe krme.
Kdo ve kaj je vzpodbudilo kapelske fante – šmarnice, zelena trava, mehek mah, želja po druženju, da so zavihali rokave in pripravili jurjevo po kapelsko.
Pripravljali so ga in ga ohranjali vsaj četrt stoletja.
Pred prireditvijo so pripravili vse potrebno, od reklame, prireditvenega prostora, do svinjske pečenke in dobrega vina. Niso jih omejevali ne zakoni in ne inšpektorji.
Že zgodaj dopoldne na dan prireditve so zadolženi organizatorji postorili, kar so prejšnji večer pozabili.
Tik pred vhodom v ograjeni prostor so postavili malo mizico z dvema »štokerloma«, nekaj deset šopkov poljskega cvetja in peharček za vstopnino v obliki prostovoljnih prispevkov.
Za pobiranje le-teh sta bili zadolženi dve mladi lepi dekleti. Dekleti sta že morali biti lepi, da fantje niso bili skopi pri prostovoljnih prispevkih. Ob plačilu je potem dobil šopek domačega poljskega cvetja. Če kdo na prireditvenem prostoru ni imel tega šopka, se je vedelo, da ni plačal vstopnine in da se je pritihotapil brez plačila. Najmanj kar so »prireditveni redarji« storili, so ga zaprli v »rest«, pa še za »rundo« je moral plačati in bil kandidat za pretep.
Na prireditveni prostor so s konjsko vprego na lesenem vozu pripeljali vino v 50 do 100-litrskem lesenem sodu.
Konje so spregli, voz s sodom so zavrli z leseno kajlo in ga postavili na vidno mesto prireditvenega prostora. Starejši, »pameten« Kapelc, je bil zadolžen za točenje v litre ali steklenice, ki so bile kar na vozu. Da pa ne bi fantje in dekleta, ki so »kelnarli«, kasirali za svoj žep, je drugi »pameten« Kapelc beležil, koliko je kateri odnesel vina.
Ženske so pripravile ognjišče za peko cvrtja.
Ognjišče so ogradile z večjimi kamni, postavljenimi v trikotnik, v velikosti posode. Za kurišče so služila drva, ki so jih prinesli organizatorji od doma. Jajca za cvrtje, svinjska mast, pripomočki za peko in postrežbo ter kruh, ki je bil pekovski, so bili zloženi v košarah.
Cvrtje se je začelo peči potem, ko je »pleh muzika« začela igrati. Obiskovalci so bili ob kurišču in s svojimi pripombami jezili ženske, ki so pekle cvrtje iz 300 jajc, z namenom, da so prvi postreženi s cvrtjem. Postregle so ga na kosu kruha, ki so si ga obiskovalci sami vzeli iz korbe.
Pri Balunovih je mama Zarka kurila »šporhet« in pripravljala posodo za kuhanje klobas, v krušni peči pa je pekla svinjsko pečenko in svinjsko glavo za licitacijo.
Nekaj let so prodajali le domače kapelske klobase, samo po en »štuc«. Sproti so jih jemali iz »piskra«, ki je bil ob vozu z vinom in jih polagali na kruh. Priloga je bil le »zenf«. V »protfanu«, ki je čakal na vozu, je bila narezana svinjska pečenka. Redki so bili, ki so si jo lahko kupili. Za »pleh muziko« in za »zaposlene« pa so skuhali svinjski »ajmuht«. Porabiti je bilo pač potrebno vse!
V Kapelah se niso fantje nikoli oblačili v »zelenega Jurija«. Zeleni Jurij je bil naravni mešani gozd na Ravnah, ki je bil bogat z dišečimi šmarnicami. V dopoldanskem času na dan prireditve so jih nabirali ravnski otroci in delali šopke, ki so jih kasneje prodajali na prireditvenem prostoru. Izkupiček so organizatorji pustili otrokom, da so si lahko kupili štuc klobase, za pečenko je bilo redkokdaj.
Šopkov niso kupovali vsi. Sami so jih šli nabira, fant in dekle vsak po svoji poti, da ne bi bilo preveč očitno. Vrnila sta se skupaj, brez šmarnic, se ve. V razmislek – veliko je rojenih v januarju.
Ko je bilo vse pripravljeno – prireditveni prostor z omizjem in obveznim prostorom za vstopnino, vino, jajca, klobase, pečenka, svinjska glava, šopki šmarnic,oder za »pleh muziko« in se je ura pomikala proti 14., so prihajali obiskovalci. Tudi »kapelska plehmuzika«, brez katere ni bilo jurjevega, se je počasi zbirala. Igrali so ves čas prireditve nemške in češke valčke, polke, mazurke in koračnice. Bili pa so tudi zadolženi za umirjanje strasti razgretih glav, ki so bile zelo pogosto pospremljene s pretepom ali pa so celo sami izzivali k pretepu.
Kapelski fantje so od nekdaj radi prepevali, večglasno. Sedli so skupaj za eno ali dve mizi, da je bilo petje bolj ubrano.
Ves čas prireditve je obratoval »rest« in bil vseskozi poln restantov, fantov in deklet, moških in žensk. Tega dne so bile »kaznovane« vse napake, zamere, jeze, ljubosumnost in ….Vsi so lahko videli kdo je šel v »rest«, ne pa kdo ga je proti plačilu poslal in ne zakaj. Iz »resta« je prišel proti plačilu. To je bil dobršen del zaslužka prireditelja.
Tudi svinjsko glavo je bilo potrebno porabiti. Prodala se je na licitaciji.
Prireditev je po pripovedovanju še živečih akterjev trajala dolgo v noč, do jutranjega svita, če le ni kdo izzval pretepa in razgnal obiskovalcev. In kdo drug naj bi bil kriv za pretep – kapelska dekleta, ki so zavračale snubce, ti pa so od same žalosti preveč popili in s prvim priročnim predmetom, bodisi s steklenico, »stolico«, vejo, »raklo« udrihali po svojem namišljenem sovražniku.
Zgodb o tem je mnogo. O njih in še čem pa kdaj drugič.
Vabljeni obiskovalci spletnih strani, da dopolnite naše zapiske, narejene po pripovedih. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, razmišljanj, mogoče kakšne starejše fotografije.
Kulturno društvo Kapele
Sekcija za ohranitev dediščine
Predsednica:
Mihaela Blaževič