Arhivi Kategorije: Vokalna skupina Iris

Koncert ob Kresni noči

Tako je bilo na koncertu v cerkvi Sv.Trojice v Kapelah na Kresni večer….

KRES ZAGOREL KLJUB DEŽJU

Vokalna skupina Iris je že četrto leto zapored pripravila koncert ob kresni noči, ki se vsakič odvija v kapeli Sv. trojice na Podvinjah 23. junija, na dan pred ivanjem oziroma šentjanževim. Na ta dan so pred desetletji kurili kresove in še danes velja kresni večer za najskrivnostnejši poletni dan. Že pred leti smo v Kapelah obudili ta star slovenski praznik, ko je ravno pred to cerkvico Svete Trojice tukaj na Podvinjah zagorel v mraku kres.

Starejši viri pripovedujejo, da so kresne prireditve vključevale tudi petje kresnic, t. j. v belo oblečenih deklet z rožami, ki so hodile po poljih in vaseh ter prepevale. ko je dan najdaljši in noč najkrajša v letu.

Namen prazničnega koncerta je predvsem druženje ob pesmi, ob prigrizku, pijači in klepetu pa tudi ob kresu, ki ga priredijo vaščani.

Koncert se je skozi ljubezensko tematiko spletal v poletno zgodbo ljudskih napevov, slovenskih popevk in tujih umetnih melodij, katerim pa so gostje večera, Komorna vokalna skupina Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, dodali še dalmatinski melos in jazz.

Kljub hladnemu vremenu je tudi letos pred cerkvico zagorel kres, ki so ga obiskovalci koncerta občudovali kar od vrat, saj je dež preprečil, da bi se zbrali okoli njega in tako še kakšno skupaj zapeli.

Iris koncert

Šmarnice in ljubezen v Kapelah

Please try entering https://graph.facebook.com/677189539093575/photos?fields=source,link,name,images,album&limit=1000 into your URL bar and seeing if the page loads.

 

 

ŠMARNICE IN LJUBEZEN KAPELSKIH PUBOV

V okviru tedna ljubiteljske kulture so ljudski pevci Kapelski pubje v nedeljo, 24. maja 2015, ob 15. uri v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Kapelah organizirali srečanje ljudskih pevcev, ki je tokrat bilo že osmo po vrsti. Letošnja tema so bile šmarnice in ljubezen – šmarnice kot cerkveni obred v mesecu maju, šmarnice kot cvetlice in šmarnica kot vinska trta samorodnica. Ob domačih Kapelskh pubih so nastopili še Ženska skupina s Kostanjevice na Krki, Trifarski zvezdari iz Kumrovca,
Ljudski pevci in pevke AJDA z Dolenje vasi.


Enourni program so vsi pevci skupaj sklenili v en glas z dvema Marijinima pesmima, ko so se jim pridružili tudi obiskovalci prireditve.
Program so na hudomušen način povezovale »Kapelske tračarice«, članice sekcije za ohranitev kulturne dediščine pri Kulturnem društvu Kapele.

Facebook API came back with a faulty result. You may be accessing an album you do not have permissions to access.

FOTO RAZSTAVA o snemanju filma TAK TAK TI JE TU BLU

Fotografska razstava tudi popotnica DVD-ju s 180-minutno verzijo filma
TAK TI JE TU BLU

Dogodivščin pri nastajanju filma je bilo veliko, marsikateri zakulisni dogodek so zabeležili tudi fotografski objektivi avtorjev LIPEJ Davorja, LIPEJ Črta in UREK Jureta.
Da ne bi bile pozabljene priprave na snemanje je sekcija za ohranitev dediščine postavila 25. aprila 2015, pri Lovskem domu Lovske družine Kapele na Ravnah, fotografsko razstavo, ki je tudi kot popotnica zgoščenki 180 minutne verzije filma TAK TI JE TU BLU. Zgoščenka je že v prodaji.

http://www.facebook.com/filmkapele

JURJEVANJE 2015 v KAPELAH

Please try entering https://graph.facebook.com/662620830550446/photos?fields=source,link,name,images,album&limit=1000 into your URL bar and seeing if the page loads.

Tako je bilo na Jurjevanju v Kapelah:

Facebook API came back with a faulty result. You may be accessing an album you do not have permissions to access.

JURJEVANJE KOT ETNOLOŠKA PRIREDITEV TUDI NA RAVNAH V KAPELAH

Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele je 25. aprila 2015 v okrilju zelenih gozdov na Ravnah, na prostoru Lovske družine Kapele, kjer je bilo jurjevo najmanj četrt stoletja, izvedla rekonstrukcijo tega slovenskega običaja z vsemi šegami in navadami.

Ljudski glas pravi, da je bilo jurjevo pred drugo svetovno vojno organizirano za brežiško gospodo, po drugi svetovni vojni pa se tovrstna srečanja več niso ponovila.

Katerega leta natančno je začelo organizirati jurjevo Gasilsko društvo Kapele, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne. Vemo le, da je bilo zadnje jurjevo leta 1975.

In kako nam je uspela rekonstrukcija?

K ohranjanju kulturne dediščine so bili povabljeni tudi otroci Podružnične osnovne šole Kapele, ker je bilo jurjevo tudi praznik otrok. Dan pred dogodkom so se v spremstvu odraslih vozili s konjskimi vpregami in harmonikarjem ter s petjem in plesom oznanjali pomlad in hodili od hiše do hiše, gospodinje pa so jim v zahvalo za njihov obisk darovale vse, kar je bilo potrebno za peko cvrtja (jajca, domača mast, ocvirki, slanina).

Na dan dogodka so učenci podružnične šole Kapele pripravili čudovit program z recitacijami, harmoniko in violino, ki so ga pripravili skupaj z učiteljicami. Predstavili sta se tudi združeni otroški folklorni skupini Sonček in Kosci pod mentorstvom Vesne Molan, ki sta v kostumski podobi iz časa med obema svetovnima vojnama iz kraja Kapele in sosednjih vasi predstavili odrsko postavitev »Deca, zde pa dost!«. Otroci so še s šopki šmarnic obdarili obiskovalce.

Obiskovalcem so bili na vhodu na prireditveni prostor, ograjen z zelenimi vejami, na prsi pripeti šopki poljskega cvetja. Na tem prostoru je Pihalni orkester Kapele pod taktirko novega dirigenta kapelske pleh muzike Sebastijana Borovšaka zaigral kar nekaj nemških in čeških valčkov, polk, mazurk in koračnic. Nekaj njihovih muzikantov pa je dolgo v noč igralo tudi za ples. Bili so enkratni. Kapelski pubje in vokalna skupina Iris so peli ljudske pesmi. Na odprtem ognju so kmečke žene pekle cvrtje. In tu je bil postavljen še »rest«. Verjeli ali ne, vseskozi je bil poln restantov, fantov in deklet, moških in žensk. »Kaznovane« so bile vse napake, zamere, jeze, ljubosumnost … Žandarja sta imela ves čas polne roke dela.

In na koncu je bila še licitacija svinjske glave. Le malo je manjkalo, da se licitatorji niso stepli.

Kljub temu, da je bila prireditev prvič po 40 letih, je bilo precej obiskovalcev iz Kapel kot tudi iz sosednjih krajev.

Etnološko prireditev sta popestrili še razstava slik s snemanja filma Tak ti je tu blu in promocija DVD-ja 180-minutne verzije istoimenskega filma.

Kulturno društvo Kapele – Sekcija za ohranitev dediščine

Predsednica: Mihaela Blaževič

Tako je bilo na Jurjevanju v Kapelah nekoč….

Please try entering https://graph.facebook.com/804380012977869/photos?fields=source,link,name,images,album&limit=1000 into your URL bar and seeing if the page loads.

Po letih, lahko bi rekli desetletjih so v Kapelah ponovno združili moči, v teku je priprava Jurjevanja, tako kot je že bilo nekoč. Ta etnološko in zabavno prireditev bodo obudili s številnimi že nekoliko morda pozabljenimi običaji. Kako pa je bilo nekoč:

NEKAJ UTRINKOV Z JURJEVEGA, KI JE BILO 9 .MAJA 1999  NA RAVNAH   V ORGANIZACIJI PIHALNEGA ORKESTRA KAPELE V OKVIRU PHAR PROGRAMA je tukaj v galeriji.

Facebook API came back with a faulty result. You may be accessing an album you do not have permissions to access.

seveda pa bo letošnje jurjevanje obogateno tudi s številnimi novitetami v duhu sedanjega časa. Tako že pripravljajo zanimivo fotografsko razstavo na temo Tako smo snemali igrani film Tak ti je tu blu, pa pokazali bodo nekaj še dosedaj javnosti skritih posnetkov iz snemanj, možno bo seveda tudi kupiti DVD s fimom Tak ti je tu blu v dolžini 180 min, pa ša mnogo tega pripravljajo ta konec tedna.

Pridite in se prepričajte v soboto, 25.aprila popoldne v Lovski koči na Ravnah-Kapele.

JURJEVANJE V KAPELAH KOT NEKOč

Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele šteje 47 članov in deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, ustvarjanja, posredovanja kulturnih vrednot ter ljubiteljskega kulturnega dela, zlasti na področju ohranjanja dediščine.

 

V program dela za leto 2015 si je zadala nalogo, da znova oživi

JURJEVANJE NA RAVNAH,

 ki bo 25. APRILA 2015 od 14:00 dalje

v lovskem domu Lovske družine Kapele

z vsemi šegami in običaji, ki so se dogajali na tej prireditvi nekoč.

 

ZGODOVINA JURJEVANJA V KAPELAH

Ker ni na voljo pisnih virov, smo v razgovorih s starejšimi krajani izvedeli nekaj utrinkov o zgodovini Jurjevega kot ga poimenujemo v Kapelah.

Jurjevanje v Kapelah je bilo pred pričetkom druge svetovne vojne vsako leto namenjeno brežiški gospodi. Iz Brežic in tudi iz drugih krajev so se pripeljali s kočijami na kapelski plac. Tu jih je pričakala »pleh muzika« in jim igrala vse do prireditvenega prostora, gozda  na Ravnah, in jim igrala za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur. Po  drugi svetovni vojni  se tovrstna srečanja več niso ponovila.

Katerega leta natančno so začeli organizirati jurjevanje člani gasilskega društva, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne.

Organizator  jurjevanja je bilo Gasilsko društvo, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«.

Jurjevanje je bilo 24. aprila, na dan sv. Jurija ali natančneje prvo nedeljo po prazniku sv. Jurija. Desetletja je bila to edina prireditev v Kapelah, znana daleč naokoli, tudi na Hrvaškem.

Zadnje jurjevo v organizaciji Gasilskega društva Kapele je bilo leta 1975, 9. maja 1999 pa ga je prikazal Pihalni orkester Kapele kot izvedbeni projekt v Phare programu.

KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE?

 

Član Gasilskega društva, ki je imel najlepšo pisavo, je bil zadolžen, da je napisal z barvnimi svinčniki 20 plakatov. To nalogo je imel Franc Urek, po domače  Vučajnkov Francek, poznan po svoji lepi pisavi in smislu za oblikovanje.  S kolesom ali peš jih je razvozil po vaseh in jih nabil po vaških središčih – na lipe ali vodnjake.

Pomembno vlogo so imela tudi nedeljska ustna oznanila. Ko so ljudje prišli iz cerkve, jih je na kapelskem placu počakal oglaševalec, ki je tudi sicer prebiral razna aktualna obvestila – o prodaji nepremičnin, občinske odloke in jih tudi seznanjal o dogodkih v kraju, med drugim tudi o jurjevanju.

Dan ali dva pred prireditvijo so otroci od hiše do hiše pobirali v pletenih košarah jajca in svinjsko mast. Vse zbrano so prinesli v najbližjo hišo prireditve, to je k Balunovim na Ravne, kot se po domače reče Hotkovi domačiji. K tej hiši so prinesli tudi razne pripomočke, ki so jih potrebovali na sam dan prireditve (posodo za cvrtje, pribor, drva in podobno). Potrebno je poudariti, da so te pripomočke zbirali po hišah, ker jih je primanjkovalo in je bil vsak kos posode izredno dragocen.

Pri Balunovih  so tudi zaklali 100 kg težkega prašiča, ga razkosali in pripravili pečenke za peko v njihovi krušni peči.

Moški so bili zadolženi za pripravo prireditvenega prostora.

Z lesenimi grabljami so pograbili listje in postavili omizje. Mize in klopi so bile ročno delo, izdelane iz lesenih »stolic«, na katere so položili smrekove »fosne«. Moralo je biti izredno močno, saj so razigrani obiskovalci na njih plesali in se s »stolicami« tudi tepli.

Zgradili so tudi »rest«  .To je bil prostor, spleten iz  šibja in obložen z zelenimi vejami,visok okoli 2 m in širok 1,5 m x 1,5 m. Vhod je bil v velikosti enokrilnih vrat. Vanj so postavili še manjšo klop.

Pripravili so še   prostor za licitacijo, prostor za »pleh muziko« in prostor za blagajno, kjer so pobirali prostovoljne prispevke.

Prireditveni prostor so ogradili z zelenimi vejami.

Ko je bilo vse pripravljeno, je bila že trdna noč, noge šibke, grlo suho in pijača pri Balunovih jih je potegnila v prijetno druženje, s pesmijo pa so skoraj pričakali prireditveni dan.

 

JURJEVO V KAPELAH SKOZI ČETRT STOLETJA

 

  1. aprila goduje krščanski svetnik sveti Jurij, poznan po legendi, da ubija kače ali zmaje. Sveti Jurij je pomembno pomladno božanstvo, naznanja začetek pomladi, ko se drevesa odenejo v zelena oblačila, jesenski in zimski posevki, »ozimna« po kapelsko, pridobivajo temno zeleno barvo in se podajo v rast, travniki so polni regratovih cvetov, jurjevšc, spominčic, v gozdovih zacvetijo dišeče šmarnice. Živina je pokusila mlado travo, ki je pridobila »federčke« in rešila gospodarje pred pomanjkanjem suhe krme.

Kdo ve kaj je vzpodbudilo kapelske fante – šmarnice, zelena trava, mehek mah, želja po druženju, da so zavihali rokave in pripravili jurjevo po kapelsko.

Pripravljali so ga in ga ohranjali vsaj četrt stoletja.

Pred prireditvijo so pripravili vse potrebno, od reklame, prireditvenega prostora, do svinjske pečenke in dobrega vina. Niso jih omejevali ne zakoni in ne inšpektorji.

Že zgodaj dopoldne na dan prireditve so zadolženi organizatorji postorili, kar so prejšnji večer pozabili.

Tik pred vhodom v ograjeni prostor so postavili malo mizico z dvema »štokerloma«, nekaj deset šopkov poljskega cvetja in peharček za vstopnino v obliki prostovoljnih prispevkov.

Za pobiranje le-teh sta bili zadolženi dve mladi lepi dekleti. Dekleti sta že morali biti lepi, da fantje niso bili skopi pri prostovoljnih prispevkih. Ob plačilu je potem dobil  šopek domačega poljskega cvetja. Če kdo na prireditvenem prostoru ni imel tega šopka, se je vedelo, da ni plačal vstopnine in da se je pritihotapil brez plačila. Najmanj kar so »prireditveni redarji« storili, so ga zaprli v »rest«, pa še za »rundo« je moral plačati in bil kandidat za pretep.

Na prireditveni prostor so s konjsko vprego na lesenem vozu pripeljali vino v 50 do 100-litrskem lesenem sodu.  

Konje so spregli, voz s sodom so zavrli z leseno kajlo in ga  postavili na vidno mesto prireditvenega prostora. Starejši, »pameten« Kapelc, je bil zadolžen za točenje v litre ali steklenice, ki so bile kar na vozu. Da pa ne bi fantje in dekleta, ki so »kelnarli«, kasirali za svoj žep, je drugi »pameten« Kapelc beležil, koliko je kateri odnesel vina.   

 

Ženske so pripravile ognjišče za peko cvrtja.

Ognjišče so ogradile z večjimi kamni, postavljenimi v trikotnik, v velikosti posode. Za kurišče so služila drva, ki so jih prinesli organizatorji od doma. Jajca za cvrtje, svinjska mast, pripomočki za peko in postrežbo ter kruh, ki je bil pekovski, so bili zloženi v košarah.

Cvrtje se je začelo peči potem, ko je »pleh muzika« začela igrati. Obiskovalci so  bili ob kurišču in s svojimi pripombami jezili ženske, ki so pekle cvrtje iz 300 jajc, z namenom, da so prvi postreženi s cvrtjem. Postregle so ga na kosu kruha, ki so si ga obiskovalci sami vzeli iz korbe.

 

Pri Balunovih je mama Zarka kurila »šporhet« in  pripravljala posodo za kuhanje klobas, v krušni peči pa je pekla svinjsko pečenko in svinjsko glavo za licitacijo.

Nekaj let  so prodajali le domače kapelske  klobase, samo po en »štuc«. Sproti so jih jemali iz »piskra«, ki je bil ob vozu z vinom in jih polagali na kruh. Priloga je bil le »zenf«. V »protfanu«, ki je čakal  na vozu, je bila narezana svinjska pečenka. Redki so bili, ki so si jo lahko kupili.   Za »pleh muziko« in za »zaposlene«  pa so skuhali  svinjski »ajmuht«. Porabiti je bilo pač potrebno vse!

 

V Kapelah se niso fantje nikoli oblačili v »zelenega Jurija«. Zeleni Jurij je bil naravni mešani gozd na Ravnah, ki je bil bogat z dišečimi šmarnicami. V dopoldanskem času na dan prireditve so jih nabirali  ravnski otroci in delali šopke, ki so jih kasneje prodajali na prireditvenem prostoru. Izkupiček so organizatorji pustili otrokom, da so si lahko kupili štuc klobase, za pečenko je bilo redkokdaj.  

Šopkov niso kupovali vsi. Sami so jih šli nabira, fant in dekle vsak po svoji poti, da ne bi bilo preveč očitno. Vrnila sta se skupaj, brez šmarnic, se ve. V razmislek – veliko je rojenih v januarju.

 

Ko je bilo vse pripravljeno – prireditveni prostor z omizjem in obveznim prostorom za vstopnino, vino, jajca, klobase, pečenka, svinjska glava, šopki šmarnic,oder za »pleh muziko« in se je ura pomikala  proti 14., so prihajali obiskovalci. Tudi »kapelska plehmuzika«, brez katere ni bilo jurjevega, se je počasi zbirala. Igrali so ves čas prireditve nemške in  češke  valčke, polke, mazurke in koračnice. Bili pa so tudi zadolženi za umirjanje strasti razgretih glav, ki so bile zelo pogosto pospremljene s pretepom ali pa so celo sami izzivali k pretepu.  

Kapelski fantje so od nekdaj radi prepevali, večglasno. Sedli so skupaj za eno ali dve mizi, da je bilo petje bolj ubrano. 

Ves čas prireditve  je obratoval  »rest« in bil vseskozi poln restantov, fantov in deklet, moških in žensk. Tega dne  so bile »kaznovane«  vse napake, zamere, jeze, ljubosumnost in ….Vsi so lahko videli kdo je šel v »rest«, ne pa kdo ga je proti plačilu poslal in ne zakaj. Iz »resta« je prišel proti plačilu. To je bil dobršen del zaslužka prireditelja. 

Tudi svinjsko glavo je bilo potrebno porabiti. Prodala se je na licitaciji. 

Prireditev je po pripovedovanju še živečih akterjev trajala dolgo v noč, do jutranjega svita, če le ni kdo izzval pretepa in razgnal obiskovalcev. In kdo drug naj bi bil kriv za pretep – kapelska dekleta, ki so zavračale snubce, ti pa so od same žalosti preveč popili in  s prvim priročnim predmetom, bodisi s steklenico, »stolico«, vejo, »raklo« udrihali  po svojem namišljenem sovražniku.

 

Zgodb o tem je mnogo. O njih in še čem pa kdaj drugič.

 

 

Vabljeni obiskovalci spletnih strani, da dopolnite naše zapiske, narejene  po pripovedih. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, razmišljanj, mogoče kakšne starejše fotografije.

 

 

   Kulturno društvo Kapele

Sekcija za ohranitev dediščine

        Predsednica:

     Mihaela Blaževič