V organizaciji Kulturnega društva Kapele ponovno tudi v letu 2026 pripravljeno in izpeljano Jurjevanje 2026. Ohranjanje etnološkega izročila v Kapelah.

V Kapelah smo tudi letos obeležili jurjevo, enega najlepših pomladnih ljudskih običajev, ki simbolizira prihod pomladi, rodovitnost in novo življenje. Dogajanje se je začelo že v petek, 8.5.2026, ko so otroci in mladi po starem običaju pobirali jajca od hiše do hiše, ob spremljavi petja, glasbe in dobre volje. S tem so domačinom polepšali dan ter znova obudili tradicijo, ki se je v Kapelah skrbno prenašala iz roda v rod.

Osrednje dogajanje se je nadaljevalo v soboto, 9.5.2026 z jurjevanjem, ki je privabilo številne obiskovalce in pokazalo moč povezane lokalne skupnosti. Program je bil bogat in raznolik, nastopili pa so številni sodelujoči, ki so s petjem, plesom, glasbo in igrivimi prizori ustvarili pravo praznično vzdušje.

Sodelovali so:

• Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Podružnična osnovna šola Kapele, mentorica Lidija Cvetkovič Ogorevc
• Moški pevski zbor Kapele
• VDC Bivalna enota Brežice, petje Martin Zupan
• Pihalni orkester Kapele
• Mažorete Dobova – Senior
• Kapelski Pubje
• Zeleni Jurij, Aljaž Hotko, ki je na konju simbolično oznanil prihod pomladi
• Folklorna skupina Artiče

Dogodek je potekal v organizaciji Krajevne skupnosti Kapele in Kulturnega društva Kapele, Sekcije za ohranitev dediščine, skupaj s Podmladkom in starši otrok, ki so s prostovoljnim delom, srčnostjo in sodelovanjem pomembno prispevali k uspešni izvedbi.

Jurjevanje je potekalo v sklopu projekta Doživi Kapele, s katerim se uresničujejo cilji in ukrepi Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino LAS Posavje 2021–2027 na območju LAS Posavje. Projekt je odobren za sofinanciranje s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki upravlja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Jurjevanje v Kapelah je znova pokazalo, kako pomembno je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine ter kako dragoceno je medgeneracijsko povezovanje. Takšni dogodki ne bogatijo le krajevnega dogajanja, temveč krepijo občutek pripadnosti, skupnosti in ponosa na domače običaje.

na povezavi FOTOGALERIJA 1/2 prvi del v višji ločljivosti

Pred vsakoletnim Jurjevanje v Kapelah, ki bo jutri v soboto, 10. maja 2025 ob 15. uri pri Lovskem domu Kapele, na Ravneh.

Fotogalerija – klikni za ogled

Posnetek dogodka ob jubileju sekcije, 24. novembra 2024

v ČASOPISU pa o dogodku

Tretjega novembra 2024 so člani Sekcije za ohranitev dediščine pri KD Kapele povabili k  raziskovanju in spoznavanju kako so se krajani jugo-zahodnega predel naselja Kapele oskrbovali s pitno vodo skozi različna zgodovinska obdobja.

Vemo, da je pitna voda nujno potrebna za življenja človeka. Poleg zraka (kisika) in hrane je najpomembnejši element preživetja.

Brez kisika lahko živimo le nekaj minut, brez vode nekaj dni, brez hrane pa od 2 do 10 mesecev.

VODNI VIRI NA JUGO-ZAHODNEM OBROMKU NASELJA KAPELE

1. IZVIRI – STUDENCI

Danes je samoumevno, da imamo vodo, jo točimo in uporabljamo iz vodovodov.

Včasih, pred 100 in več leti pa ni bilo tako. Ni bilo vodovodov, kakršne poznamo danes, ne vodnjakov, ki jih poznamo danes.

Vodo za pitje in umivanje pa so potrebovali tudi takrat. Iskali in našli so jo na manjših izvirih pod hribom nekje v bližini domačije. Vsak zaselek in tudi posamezne domačije so imele tako svoje izvire, da ni bilo potrebno vodo nositi predaleč. Temu so rekli studenci. Danes smo videli nekaj od teh.

Če se spomnite, smo letos pomladi že obiskali studenec Duplo na Podvinjah.

• VAŠKI VODNJAKI

Približno pred nekako 100. leti in kasneje, pa so ljudje začeli graditi vaške vodnjake. Te so locirali največkrat v vaška središča, da je imelo dostop do njih čim več krajanov. Za iskanje lokacije za postavitev vodnjaka so se že takrat našli posamezniki, ki so znali ali naj bi znali poiskati najboljšo lokacijo za vodnjak in sicer tam, kje naj bi bila pod zemljo voda. V roke so vzeli lesko ali vrbovo vejico z dvema krakoma. Tam, kjer se je vrh vejice nagnil k tlom, naj bi bila prisotna izvirčka voda. Nato so prišli izurjeni kopači vodnjakov »štirnarji« in kopali navzdol meter za metrom dokler niso prišli do izvira vode. Včasih so imeli srečo in so prišli do izvira kmalu po nekaj metrih, včasih pa so morali kopati tudi 20 in več metrov globoko.

Poleg tega, da so krajani lažje prišli do pitne vode, so vaška središča ob vodnjakih pomenila tudi mesto za zbiranje in sestajanje krajank in krajanov, kjer so si izmenjali dnevne novice. Takrat še ni bilo mobitelov, niti televizije in radia po večini tudi ne.

• DRUŽINSKI IN SOSEDSKI VODNJAKI

Kasneje so si premožnejše domačije privoščile financiranje izkopa vodnjaka na svojem dvorišču. To so bili družinski vodnjaki, ki še dane več ali maj eksistirajo.

Pripravil:

Rudi Volčanjšek

DO SEDAJ EVIDENTIRANI IN ZBRANI PODATKI O VODNIH VIRI NA JUGO-ZAHODNEM OBRONKU NASELJA KAPELE

VODNJAK-ŠTERN pri gasilskem domu Kapele, vaški

leto izgradnje okrog 1924

globina 24 m, na 7m je voda

VODNJAK-ŠTERN pri Štraser Vladu, zasebni 

leto izgradnje 1965

globina  19m

mojstri- štirnarji- Gabron, Čemič

VODNJAK-ŠTERN pri Bokalič Cilki, zasebni

leto izgradnje 1970

globina 27m na 24m je voda

mojstri- štirnarji- Hrvatje in Urek Vinko

VODNJAK-ŠTERN pri Slovenc Romanu, zasebni

leto izgradnje 1932 

globina 32 m

mojstri- štirnarji- Gabron, Čemič

VODNJAK-ŠTERN pri Pšeničnik Mihi, medsosedski

IZVIR-STUDENEC na Balonovi zemlji preko potoka, vaški

Uporabljali so za pitje, pranje itd.    

ŽIVČEV IZVIR-STUDENEC, zasebni

Bil postavljen kot korito samo za napajanje živine.

ŠITNIKOV IZVIR- STUDENEC, vaški

Uporabljali so za pitje, gradbena dela itd.

ŠPILERJEV VODNJAK

leto izgradnje   okoli 1928   

globina  čez 30 metrov

VODNJAK-ŠTERN pri Šitnik Mileni-Molan, medsosedski

leto izgradnje 1928

globina 32 metrov

VODNJAK-ŠTERN pri Urek Borisu- Blažov, zasebni

leto izgradnje 1934

globina 28 metrov

Kapele, 3.11. 2024

Studence in vodnjake evidentirali in popisali:

Vlasta Kerin, Mihaela Blaževič, Jože Štraser in Boris Urek

V KD Kapele, sekcija za ohranitev dediščine je tudi v tem poletju za obiskovalce pripravila večerne filmske večere- Kino pod zvezdami.

Tako so 27. julija predvajali celovečerni etnografski igrani film iz njihove produkcije Tak ti je tu blu na kmetih. Kot je ob tem povedala predsednica društva so bili zadovoljni tako z obiskom kot odzivom gledalcev, saj zgodba s podeželja, dogaja se v letu 1960 je še kako mikavna tudi dandanes.

Naslednjo soboto, 3. avgusta pa

So v svojo sredo povabili Karmen in Davorja Lipeja, ki sta gledalcem v sliki, besedi in filmu predstavila oddaljeno deželo Islandijo. Islandska saga pa je v vrste gledalcev privabila ne le bližnje ampak so bili tudi iz precej oddaljenejših krajev. V dobri uri in čez sta opisala svoje 13 dnevno dokaj avanturistično pot okoli celega otoka.

No, v soboto 10. avgusta pa že vabijo na novo filmsko predstavo ob 20.30 uri na prostem v središču Kapel, kjer bodo predvajali film »Trgatev v Kapelah 1993«. Ob tem pa seveda ob zaključku sledi

Druženje, pogostitev in obujanje spominov na neke pretekle čase.  Vabijo ljubitelje etnografije, filmov, starih običajev in ostale da se jim pridružijo na tokrat zadnjem filmskem večeru v tej sezoni v tem poletju.

KD Kapele, Sekcija za ohranitev dediščine smo v nedeljo dne 28. aprila 2024 organizirali Pohod po vaških izvirih, tokrat smo šli po vasi Podvinje v Kapelah.

S tem tematskih pohodom smo želeli pohodnikom, krajanom, predvsem pa mladim in otrokom pokazati, da v preteklosti nismo imeli vodovodov, ampak so se domačini s pitno vodo oskrbovali malo drugače. Uvodni nagovor je naredil naš krajan, rojen na Podvinjah, Rudi Voljčanjšek, ki je zapisal naslednje:

»OPIS STUDENCEV:

V splošnem pomenu je »studenčnica« hladna, pitna voda, ki priteka iz manjšega izvira, ki mu pravimo studenec. Le-ti so bili do konca 19. stoletja, ko so pričeli kopati vaške vodnjake, najvažnejši izvir pitne vode na podeželju. Urejeni oz. postavljeni so bili, če je bilo le mogoče, lokacijsko tako, da so pokrivali le del zaselka. Da ni bilo potrebno vodo nositi predaleč.

Ob pohodu v nedeljo smo spoznali, iz katerih virov – studencev so se oskrbovali prebivalci na Ravnah na Podvinjah in del hiš na osrednjih Podvinjah.

ogled FOTOGALERIJE v višji ločljivost je tej povezavi s klikom FOTOGALERIJA

Na tem območju so bili znani trije studenci, ki so imeli tudi svoja imena: Repnik, po doma »Repnjek«, Duplo, po domače »Düplo« in tretji studenec so imenovali Mrzli studenec – po domače »Mrzov stedenc«.

Repnik – Repnjek je po pripovedi dobil ime po okrogli repi, ki je ušla deklici na hribu in se odkotalila v ta studenec. Pripoved na žalost pravi, da je v studenec padla tudi deklica in utonila.

Studenec Duplo, po domače Düplo, ki smo ga obiskali, je najbrž dobil ime po votlini, ki je nad njim.

Mrzli studenec – po domače stedenc pa nosi ime po zelo mrzli vodi, kar je bila za tiste čase brez hladilnikov v poletnem času zelo cenjena dobrina.«

Ob zaključku pohoda so se nam pridružili tudi naši pevci Moškega pevskega zbora Kapele z zborovodkinjo Katjo Bogovič, ki so se vrnili z uspešnega sodelovanja na mednarodnem pevskem tekmovanju v Bratislavi, dosegli so srebrno priznanje. S pogostitvijo in druženjem smo jim želeli pokazati, kako veseli in ponosni smo na njih.

Kmalu bomo pripravili podobne pohode še po ostalih vaseh!

Zbiranje jajc na predvečer jurjevanja v Kapelah:

Več pa v FOTOGALERIJI od dogodku 19. aprila 2024 po vaseh KS Kapele

…. in nato naslednji dan v soboto, 20. aprila 2024 pri Lovskem domu na Podvinjah-Kapele:

JURJEVANJE V KAPELAH 224:

ogled obširne FOTOGALERIJE je na tej povezavi

Tako pa je dogodek videl priznani fotograf Hrvoje Teo Oršanič:

Na zasneženo nedeljsko popoldne 26. februarja 2023 smo se odpravili v hribovsko vasico Sromlje .

V Domu krajanov Sromlje, smo na povabilo Turističnega društva Sromlje predstavili naš najnovejši etnografsko-igrani film TAK TI JE TU BLU OB ŽETVI IN AJNRÜKANJU, zapeli so tudi naši ljudski pevci Kapelski pubje.

Filmska predstava je bila zelo lepo sprejeta, končala se je ob prijetnem druženju ob kozarčku.