Arhivi Kategorije: Sekcija za ohranitev dediščine

Božiček med mladimi v Kapelah

V Kapelah imajo aktiven Podmladek pri Sekciji za ohranitev dediščine pri KD Kapele.

V okviru projekta OHRANJAJMO DEDIŠČINO IN ŽIVIMO Z NARAVO so letos otroci in mladina v Kapelah izvedli  kar nekaj tematskih delavnic. Ustvarjali so v naravi in v etno sobi v stari Štraserjevi hiši. Največkrat z  naravnimi materiali in s preprostimi postopki, katerim so bili kos tudi najmlajši otroci. Za naloge so se sproti dogovarjali mentorji mladinci in vodja delavnic Vlasta Kerin.

S svojimi mladimi očmi so iskali tudi motive, ki so jih nato skušali ujeti v fotografski objektiv. Vsak mesec so imeli ponujeno drugačno temo. Izbor fotografij so objavljali na FB strani podmladka. Prispevki so pospremljeni z izbranimi besedami mentorice mladinke Aleksandre Butara Šepec.

Kot nagrado za vztrajno in pridno sodelovanje so organizirali še zadnjo letos, Božičkovo delavnico, ki je potekala prilagojena razmeram. Ob tem so tudi upoštevali priporočila NIJZ in dogodek opravili kar na prostem, seveda ob predhodnem upoštevanju PCT. Otroci so material in navodilo, kako oblikovati lonček za pisala, dobili za domov. Okrasili so božično jelko, najbolj so se pa razveselili prihoda čisto pravega Božička, ki se je pripeljal s konji in vozom ter košem daril. To je bilo pravcato presenečenje. Na nobenega, ki je letos sodeloval, ni pozabil. Otroci so odšli veseli, z upanjem, da se bo tovrstno druženje in ustvarjanje nadaljevalo tudi naslednje leto.

Zapisala: predsednica društva Mihaela Blaževič

Na povezavi FOTOGALERIJA si lahko ogledate vtise

NA OBISKU PRI SLOVENCIH V SARAJEVU

Kulturno društvo Kapele s sekcijami se je v petek zjutraj, 1. 10. 2021, odpravilo na 3-dnevni obisk k Slovenskemu društvu Cankar Sarajevo. Tokrat je Sekcija za ohranitev dediščine predstavila svoj zadnji film o košnji sena in vsem, kar spada zraven. Film “TAK TI JE TU BLU F KOŠJI” je bil prvič predstavljen letos poleti na grajskem dvorišču brežiškega gradu, potem pa so se vrstili še ogledi po okoliških krajih.

V petek pozno popoldne nas je v hotelu že pričakala predsednica tamkajšnjega društva Verica Džindo s svojo prijateljico Dino, ki sta nas toplo sprejeli in po nastanitvi v hotel takoj popeljali skozi Sarajevo, da smo si ogledali njihove kulturne znamenitosti. Na udeležencih je ostal močan vtis multikulturnosti. Ogled smo zaključili v kulturnem in zgodovinskem delu mesta Baščaršija, kjer smo imeli priložnost za nakup njihovih spominkov in dobrot ter seveda za večerjo v njihovih čevapdžinicah.

Naslednji dan je sledila kulturna prireditev, kjer smo gostiteljem pokazali naše filmsko ustvarjanje, pred tem pa so nastopili Kapelski pubje in Vokalna skupina Iris. Lepo sprejete so bile delavnice žganja na les ter brušenja stekla, ki sta ju vodila ga.Vlasta Kerin in g. Jože Štraser. To je bil tudi dan za druženje, klepet ob domačih sarajevskih dobrotah, čas za ples in petje ob slovenski frajtonarci. Ko je bilo najlepše, smo se morali raziti, saj nas je čakal še ogled izvira reke Bosne. Naši prijatelji so nam obljubili, da nam naslednje leto obisk vrnejo.

Po nedeljskem zajtrku smo se hitro odpeljali proti mestu različnih narodov in kultur, proti Jajcu. Voden ogled po mestu, ki je že od nekdaj nekakšna strateška točka med ozemlji z bošnjaškim, hrvaškim in srbskim prebivalstvom, nam je odkril marsikatero skrivnost tega bogatega zgodovinskega mesta z mnogimi naravnimi lepotami.

Domov smo se vrnili polni vtisov, v upanju, da naslednje leto Kapelci gostimo Sarajevčane.

Obisk sta sofinancirala Občina Brežice ter Urad za zamejce in Slovence po svetu.

Predstavitev filma v Kapelah

V soboto, 24. julija smo predstavili film TAK TI JE TU BLU F’KOŠJO tudi v domačem kraju, v Kapelah, na travniku zraven župnišča. Prireditev so popestrile “Kapelske tračarice”, ki so razložile, kako in kaj se je dogajalo med snemanjem. Služilo nam je tudi vreme, kar je bilo bistveno zaradi odprtega prizorišča. Na prireditev  je prišlo  lepo število gledalcev, ki so po njihovih besedah,  preživeli z nami lep večer.

Jurjevo po Jurjevem v Kapelah

Ker je zdravstvena kriza tudi v letu 2021 kar pošteno zagodla in takorekoč ustavila skoraj vse kulturno življlenje, se je ob koncu pomladi vendarle situacija toliko izboljšala, da so v KD Kapele lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ vendarle izvedli vsakoletno priljubljeno prireditev Jurjevanje, resda kar z zamudo pa vendarle. O tem več predsednica društva Mihaela Blaževič:

O dogodku v Kapelah

FOTOGALERIJA – klikni za povezavo

https://www.facebook.com/media/set/?set=a.2640076016138241&type=3

Kapelski filmarji na snemanju v Ljubljani

Leta 1955 pred ljubljansko stolnico

V sodelovanju s Policijo; Vrhovnim državnim tožilstvom RS, Novo univerzo, Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Odvetniško zbornico Slovenije, Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Kriminalističnim muzejem Hansa Grossa v Gradcu (Avstrija), Inštitutom za sodno medicino in Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij pripravljamo igrano-dokumentarno serijo ‘Inhumanum: Umori na Slovenskem’. Serija bo posneta v dveh sezonah in 16 tematskih epizodah: ‘Nasilje’, ‘Motiv’, ‘Umor’, ‘Intimno-partnerski umori’, Detomori in umori otrok’, ‘Žrtev’, ‘Preiskava’, ‘Obdukcija’, ‘Prištevnost’, ‘Domneva nedolžnosti’, ‘Obtožba’, ‘Obramba’, ‘Sodba’, ‘Kriva obsodba’ in ‘Resocializacija morilca’. S serijo, ki bo posneta v produkciji Perfo Production (producenta Andrej Štritof in Aleš Pavlin) pod režijo Igorja Zupeta (Nordcross Production) ter v koprodukciji RTV Slovenija, Collegium Humanum Warsaw Management University (Poljska) in Inštituta za lokalno samoupravo Maribor (Lex localis), želimo objektivno prikazati vse razsežnosti in posledice, do katerih privede dejanje umora ter s tem prispevati h kulturi nenasilja v družbi. Prva sezona serije, ki jo sofinancira Slovenski filmski center, bo posneta med 12. aprilom in 15. julijem 2021 ter predvajana na televiziji predvidoma spomladi 2022. 

Ker ima KD Kapele bogato amatersko filmsko ustvarjano pot, so nas povabili 8. maja 2021 kot statiste na snemanju kadrov iz prve epizode ‘Nasilje’ v Stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani.

FOTOGALERIJA – le klikni na povezavo

Pred Jurjevim

Ne bo odveč, če povemo, da je bilo jurjevanje  pred pričetkom druge svetovne vojne vsako leto namenjeno brežiški gospodi. Iz Brežic in tudi iz drugih krajev so se pripeljali s kočijami na kapelski plac. Tu jih je pričakala »pleh muzika« in jim igrala vse do prireditvenega prostora, v gozdu  na Ravnah. Jim igrala za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur. Po  drugi svetovni vojni  se tovrstna srečanja več niso ponovila.

Katerega leta natančno so začeli organizirati jurjevanje člani gasilskega društva Kapele, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne.

Organizator  jurjevanja je bilo Gasilsko društvo, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«, vse do leta 1975.

Le še dva dni do Jurjevega v Kapelah, na Ravnah pri Lovskem domu.

Kdo ve kaj je vzpodbudilo kapelske fante pred tistimi davnimi leti – šmarnice, zelena trava s »federčki«, mehek mah, želja po druženju, da so zavihali rokave in pripravili jurjevo po kapelsko. V Kapelah se niso fantje nikoli oblačili v »zelenega Jurija«. Zeleni Jurij je bil naravni mešani gozd na Ravnah, ki je bil bogat z dišečimi šmarnicami in mehkim mahom kot to vedo povedati  prebivalci Kapel.  Jurjevanje  so pripravljali  in ga ohranjali vsaj četrt stoletja, vse do leta 1975.

Vse manj je Kapelcev, ki se še spominjajo tistih lepih jurjevanj. In da ne bo povsem  pozabljeno  se  je Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele  pred petimi  leti  odločila izvesti rekonstrukcijo jurjevanja kot pozdrav pomladi in spomin na lepe davne čase, čase druženja, veselja, smeha, petja, vsega tistega, ki je danes pozabljeno.

Po skoraj dveh mesecih izolacije bi si želeli takšnega druženja. Se strinjate?

.

Bliža se praznik Sv. Jurija

Bliža se 24. april, ko goduje krščanski svetnik Sveti Jurij, poznan po legendi, da ubija kače in zmaje. Kdo je bil svetnik Jurij ?

Sveti Jurijrimski vojakmučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.

Sv. Jurij

Sveti Jurij je bil krščanski vojak – vitez iz Kapadokije. Redkokaterega svetnika opisuje toliko legend kot ravno svetega Jurija. Krščanska legenda o njem temelji na poganskem izročilu o prihodu pomladi v deželo. Najbolj znana pa je tista, ki je zapisana v srednjeveški knjigi Legenda aurea, ki jo je napisal Jacobus de Voragine.

Kot svetník in mučenec je postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zavetnika mnogih naselij; pri nas recimo LjubljanePirana in Ptuja. Celo Dardanele so se nekoč imenovale Morska ožina svetega Jurija. Samo v Angliji so temu mučencu posvetili več kot 160 cerkva.

Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu. Njegov god 23. aprila pomeni vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Na freskaih in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga.

Sveti Jurij je v naših krajih pomembno  pomladno božanstvo, naznanja začetek pomladi, ko se drevesa odenejo v zelena oblačila, jesenski in zimski posevki, »ozimna« po kapelsko, pridobivajo temno zeleno barvo in se podajo v rast, travniki so polni regratovih cvetov, jurjevšc, spominčic, vijolic .

Tudi letos ni drugače, vse je zeleno, vse dehteče, vse cvetoče.