Tretjega novembra 2024 so člani Sekcije za ohranitev dediščine pri KD Kapele povabili k raziskovanju in spoznavanju kako so se krajani jugo-zahodnega predel naselja Kapele oskrbovali s pitno vodo skozi različna zgodovinska obdobja.
Vemo, da je pitna voda nujno potrebna za življenja človeka. Poleg zraka (kisika) in hrane je najpomembnejši element preživetja.
Brez kisika lahko živimo le nekaj minut, brez vode nekaj dni, brez hrane pa od 2 do 10 mesecev.
VODNI VIRI NA JUGO-ZAHODNEM OBROMKU NASELJA KAPELE
- IZVIRI – STUDENCI
Danes je samoumevno, da imamo vodo, jo točimo in uporabljamo iz vodovodov.
Včasih, pred 100 in več leti pa ni bilo tako. Ni bilo vodovodov, kakršne poznamo danes, ne vodnjakov, ki jih poznamo danes.
Vodo za pitje in umivanje pa so potrebovali tudi takrat. Iskali in našli so jo na manjših izvirih pod hribom nekje v bližini domačije. Vsak zaselek in tudi posamezne domačije so imele tako svoje izvire, da ni bilo potrebno vodo nositi predaleč. Temu so rekli studenci. Danes smo videli nekaj od teh.
Če se spomnite, smo letos pomladi že obiskali studenec Duplo na Podvinjah.
- VAŠKI VODNJAKI
Približno pred nekako 100. leti in kasneje, pa so ljudje začeli graditi vaške vodnjake. Te so locirali največkrat v vaška središča, da je imelo dostop do njih čim več krajanov. Za iskanje lokacije za postavitev vodnjaka so se že takrat našli posamezniki, ki so znali ali naj bi znali poiskati najboljšo lokacijo za vodnjak in sicer tam, kje naj bi bila pod zemljo voda. V roke so vzeli lesko ali vrbovo vejico z dvema krakoma. Tam, kjer se je vrh vejice nagnil k tlom, naj bi bila prisotna izvirčka voda. Nato so prišli izurjeni kopači vodnjakov »štirnarji« in kopali navzdol meter za metrom dokler niso prišli do izvira vode. Včasih so imeli srečo in so prišli do izvira kmalu po nekaj metrih, včasih pa so morali kopati tudi 20 in več metrov globoko.
Poleg tega, da so krajani lažje prišli do pitne vode, so vaška središča ob vodnjakih pomenila tudi mesto za zbiranje in sestajanje krajank in krajanov, kjer so si izmenjali dnevne novice. Takrat še ni bilo mobitelov, niti televizije in radia po večini tudi ne.
- DRUŽINSKI IN SOSEDSKI VODNJAKI
Kasneje so si premožnejše domačije privoščile financiranje izkopa vodnjaka na svojem dvorišču. To so bili družinski vodnjaki, ki še dane več ali maj eksistirajo.
Pripravil:
Rudi Volčanjšek
DO SEDAJ EVIDENTIRANI IN ZBRANI PODATKI O VODNIH VIRI NA JUGO-ZAHODNEM OBRONKU NASELJA KAPELE
VODNJAK-ŠTERN pri gasilskem domu Kapele, vaški
leto izgradnje okrog 1924
globina 24 m, na 7m je voda
VODNJAK-ŠTERN pri Štraser Vladu, zasebni
leto izgradnje 1965
globina 19m
mojstri- štirnarji- Gabron, Čemič
VODNJAK-ŠTERN pri Bokalič Cilki, zasebni
leto izgradnje 1970
globina 27m na 24m je voda
mojstri- štirnarji- Hrvatje in Urek Vinko
VODNJAK-ŠTERN pri Slovenc Romanu, zasebni
leto izgradnje 1932
globina 32 m
mojstri- štirnarji- Gabron, Čemič
VODNJAK-ŠTERN pri Pšeničnik Mihi, medsosedski
IZVIR-STUDENEC na Balonovi zemlji preko potoka, vaški
Uporabljali so za pitje, pranje itd.
ŽIVČEV IZVIR-STUDENEC, zasebni
Bil postavljen kot korito samo za napajanje živine.
ŠITNIKOV IZVIR- STUDENEC, vaški
Uporabljali so za pitje, gradbena dela itd.
ŠPILERJEV VODNJAK
leto izgradnje okoli 1928
globina čez 30 metrov
VODNJAK-ŠTERN pri Šitnik Mileni-Molan, medsosedski
leto izgradnje 1928
globina 32 metrov
VODNJAK-ŠTERN pri Urek Borisu- Blažov, zasebni
leto izgradnje 1934
globina 28 metrov
Kapele, 3.11. 2024
Studence in vodnjake evidentirali in popisali:
Vlasta Kerin, Mihaela Blaževič, Jože Štraser in Boris Urek