Vsi prispevki, ki jih je objavil/a davor lipej

Vokalna skupina “IriS” – 10 let

IRIS – 1o let, Podvinje (kresni večer), 23. 6. 2021

Po tem turbulentnem letu, zaznamovanem s pandemijo, epidemijo in posledično z različnimi ukrepi, ki so postali že kar stalnica v našem vsakdanjem življenju, smo pogrešali druženje, stike, prireditve, razstave – v živo.

Vokalno skupino IRIS iz KD Kapele je ves čas spremljal načrt, kako in kdaj izpeljati njenih 10 let delovanja. Časa za vaje ni bilo, meseci so minevali in nekako se je ponujala rešitev, da jubilej obeležijo na prostem – pred počitnicami na že tradicionalni prireditvi, 23. 6., na kresno noč pred kapelo Sv. trojice na Podvinjah.

Izbrale so pesmi, ki so jih prepevale že pred leti – slovenske in tuje, ljudske in umetne, ljubezenske ter znane zimzelene popevke.

Začetki njihovega delovanja segajo že več kot 10 let nazaj – 12 let, ko je takrat 8 pevk zbrala na kup Mateja Rožman Lubšina. Njen namen je bil, da v Kapelah zaživi tudi ženski pevski sestav, ki bi obogatil praznične svete maše, kakšno prireditev ali razstavo v domačem kraju. Mateja je prevzela vodenje skupine in na tem mestu vztraja še danes.

V pevski zasedbi pod imenom Vokalna skupina Iris so prvič zapele pri polnočnici v domači cerkvi leta 2009, čez eno leto pa so organizirale svoj prvi samostojni koncert, ki je naletel na zelo velik odziv.

To jim je dalo novih moči, energijo in motivacijo, da gredo naprej. Marca 2011 so jih člani MoPZ Kapele sprejeli v svoje društvo kot sekcijo in aprila istega leta so že bile uradno registrirane tudi med društvi v občini.

Kot je dejala vodja JSKD RS OI Brežice Simona Rožman Strnad, so bila društva v zadnjem letu na preizkušnji BITI ALI NE BITI. Presenetljivo se je večina njih obdržala, kar pomeni, da je medsebojno druženje še kako potrebno in pomembno v življenju.

Kot se za kresni večer spodobi, je po zadnji zapeti pesmi zagorel velik kres, ki so ga skrbno in premišljeno pripravili kapelski možje, za varnost pa je poskrbela gasilska straža PGD Kapele.

Mihaela Slovenc, predsednica Vokalne skupine Iris

Jurjevo po Jurjevem v Kapelah

Ker je zdravstvena kriza tudi v letu 2021 kar pošteno zagodla in takorekoč ustavila skoraj vse kulturno življlenje, se je ob koncu pomladi vendarle situacija toliko izboljšala, da so v KD Kapele lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ vendarle izvedli vsakoletno priljubljeno prireditev Jurjevanje, resda kar z zamudo pa vendarle. O tem več predsednica društva Mihaela Blaževič:

O dogodku v Kapelah

FOTOGALERIJA – klikni za povezavo

https://www.facebook.com/media/set/?set=a.2640076016138241&type=3

Kapelski filmarji na snemanju v Ljubljani

https://vimeo.com/547461113
Leta 1955 pred ljubljansko stolnico

V sodelovanju s Policijo; Vrhovnim državnim tožilstvom RS, Novo univerzo, Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, Odvetniško zbornico Slovenije, Enoto za forenzično psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Kriminalističnim muzejem Hansa Grossa v Gradcu (Avstrija), Inštitutom za sodno medicino in Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij pripravljamo igrano-dokumentarno serijo ‘Inhumanum: Umori na Slovenskem’. Serija bo posneta v dveh sezonah in 16 tematskih epizodah: ‘Nasilje’, ‘Motiv’, ‘Umor’, ‘Intimno-partnerski umori’, Detomori in umori otrok’, ‘Žrtev’, ‘Preiskava’, ‘Obdukcija’, ‘Prištevnost’, ‘Domneva nedolžnosti’, ‘Obtožba’, ‘Obramba’, ‘Sodba’, ‘Kriva obsodba’ in ‘Resocializacija morilca’. S serijo, ki bo posneta v produkciji Perfo Production (producenta Andrej Štritof in Aleš Pavlin) pod režijo Igorja Zupeta (Nordcross Production) ter v koprodukciji RTV Slovenija, Collegium Humanum Warsaw Management University (Poljska) in Inštituta za lokalno samoupravo Maribor (Lex localis), želimo objektivno prikazati vse razsežnosti in posledice, do katerih privede dejanje umora ter s tem prispevati h kulturi nenasilja v družbi. Prva sezona serije, ki jo sofinancira Slovenski filmski center, bo posneta med 12. aprilom in 15. julijem 2021 ter predvajana na televiziji predvidoma spomladi 2022. 

Ker ima KD Kapele bogato amatersko filmsko ustvarjano pot, so nas povabili 8. maja 2021 kot statiste na snemanju kadrov iz prve epizode ‘Nasilje’ v Stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani.

FOTOGALERIJA – le klikni na povezavo

Popevamo že 100 let

Predstavitev zbornika ob 100 letnici MoPZ Kapele

Na dvorišču Posavskega muzeja Brežice so javnosti predstavili obsežen zbornik ob častitljivem jubileju 100 letnici delovanja Moškega pevskega zbora Kapele. Avtor zbornika je Ernest Sečen, ki je uredil in v enotni knjižni okvir zbral izjemno veliko gradiva o stoletnici zbora. Ob tem so predstavili tudi nov dosežek na področju glasbenih zgoščenk, saj so zbrali niz pesmi na ploščku. Sicer je pa posnetek dogodka v celoti.

100 let Moškega pevskega zbora Kapele

“Popevamo že 100 let”

Prvi od načrtovanih dveh glasbenih večerov v počastitev častitljivih 100 let delovanja Moškega pevskega zbora Kapele je bil na dvorišču Posavskega muzeja Brežice. Izvedli so, pester in z veliko spominov na minule čase, koncert, ki bo še dolgo odzvanjal v ušesih vseh nastopajočih in kakšnih 200 poslušalcev. Zaradi trenutne krize je pač situacija glede števila obiskovalcev takšna, je pa še nekaj prostih vstopnic za nocojšnji koncert ki bo ob 18. uri prav tako na dvorišču Posavskega muzeja Brežice.

Pred Jurjevim

Ne bo odveč, če povemo, da je bilo jurjevanje  pred pričetkom druge svetovne vojne vsako leto namenjeno brežiški gospodi. Iz Brežic in tudi iz drugih krajev so se pripeljali s kočijami na kapelski plac. Tu jih je pričakala »pleh muzika« in jim igrala vse do prireditvenega prostora, v gozdu  na Ravnah. Jim igrala za zabavo in ples do zgodnjih jutranjih ur. Po  drugi svetovni vojni  se tovrstna srečanja več niso ponovila.

Katerega leta natančno so začeli organizirati jurjevanje člani gasilskega društva Kapele, ni podatka. Ocenjujemo, da okrog leta 1950, ko so si prebivalci Kapel opomogli od travm druge svetovne vojne.

Organizator  jurjevanja je bilo Gasilsko društvo, v sestavu katerega je bila tudi »pleh muzika«, vse do leta 1975.

Le še dva dni do Jurjevega v Kapelah, na Ravnah pri Lovskem domu.

Kdo ve kaj je vzpodbudilo kapelske fante pred tistimi davnimi leti – šmarnice, zelena trava s »federčki«, mehek mah, želja po druženju, da so zavihali rokave in pripravili jurjevo po kapelsko. V Kapelah se niso fantje nikoli oblačili v »zelenega Jurija«. Zeleni Jurij je bil naravni mešani gozd na Ravnah, ki je bil bogat z dišečimi šmarnicami in mehkim mahom kot to vedo povedati  prebivalci Kapel.  Jurjevanje  so pripravljali  in ga ohranjali vsaj četrt stoletja, vse do leta 1975.

Vse manj je Kapelcev, ki se še spominjajo tistih lepih jurjevanj. In da ne bo povsem  pozabljeno  se  je Sekcija za ohranitev dediščine pri Kulturnem društvu Kapele  pred petimi  leti  odločila izvesti rekonstrukcijo jurjevanja kot pozdrav pomladi in spomin na lepe davne čase, čase druženja, veselja, smeha, petja, vsega tistega, ki je danes pozabljeno.

Po skoraj dveh mesecih izolacije bi si želeli takšnega druženja. Se strinjate?

.

Bliža se praznik Sv. Jurija

Bliža se 24. april, ko goduje krščanski svetnik Sveti Jurij, poznan po legendi, da ubija kače in zmaje. Kdo je bil svetnik Jurij ?

Sveti Jurijrimski vojakmučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.

Sv. Jurij

Sveti Jurij je bil krščanski vojak – vitez iz Kapadokije. Redkokaterega svetnika opisuje toliko legend kot ravno svetega Jurija. Krščanska legenda o njem temelji na poganskem izročilu o prihodu pomladi v deželo. Najbolj znana pa je tista, ki je zapisana v srednjeveški knjigi Legenda aurea, ki jo je napisal Jacobus de Voragine.

Kot svetník in mučenec je postal zavetnik orožarjev in vojščakov, razglašen pa je bil tudi za zavetnika mnogih naselij; pri nas recimo LjubljanePirana in Ptuja. Celo Dardanele so se nekoč imenovale Morska ožina svetega Jurija. Samo v Angliji so temu mučencu posvetili več kot 160 cerkva.

Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu. Njegov god 23. aprila pomeni vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Na freskaih in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga.

Sveti Jurij je v naših krajih pomembno  pomladno božanstvo, naznanja začetek pomladi, ko se drevesa odenejo v zelena oblačila, jesenski in zimski posevki, »ozimna« po kapelsko, pridobivajo temno zeleno barvo in se podajo v rast, travniki so polni regratovih cvetov, jurjevšc, spominčic, vijolic .

Tudi letos ni drugače, vse je zeleno, vse dehteče, vse cvetoče.